Kaj pomeni boniteta podjetja in kako poteka merjenje bonitete podjetja?

Merjenje bonitete podjetja ni nikakršna novost, pa vseeno je v zadnjih letih postala eno izmed najpomembnejših meril pri odločanju podjetij, ki nameravajo vstopiti v nov posel z obstoječim ali potencialnim poslovnim partnerjem. Vabljeni k branju zapisa.

Kaj pomeni boniteta podjetja?

boniteta-podjetja

Boniteta podjetja predstavlja specifično merilo, ki zajema zbir večih finančnih in nefinančnih kazalnikov. Boniteta podjetja pomeni presojo o njegovi finančni zanesljivosti in zmožnosti plačevanja obveznosti v prihodnosti.

Boniteta jasno in natančno razkrije informacijo o tem, ali je neko podjetje finančno zanesljiv subjekt, ali ne. 

Boniteta podjetja (merjenje bonitete podjetja) temelji na analizi podjetja za preteklo poslovno leto, kot tudi na hitro spremenljivih kategorijah, torej še preden se spremembe poslovanja pokažejo v bilanci stanja.

Bolj kot kadarkoli prej, je pomembno, da podjetja redno preverjajo bonitete poslovnih partnerjev. Glede na negotove gospodarske razmere bi vsa podjetja morala preverbo bonitete uvrstiti na najvišjo mesto najpomembnejših opravil. To pomeni, da je boniteto poslovnih partnerjev potrebno preveriti še preden z njim vstopijo v nov posel.

Dandanes je preverba bonitete podjetij kot tudi merjenje bonitete podjetja mnogo lažje kot je bilo pred npr. 20 ali več leti. Obstajajo namreč orodja, ki so jih razvile posamezne bonitetne hiše. Njihov cilj je, da bi podjetja lahko kadarkoli in zelo kratkem času prejela vse poslovne informacije o izbranem podjetju, na podlagi katerih bi se lahko odločala o sodelovanju z njimi.

Ena izmed takšnih bonitetnih agencij je tudi Prva bonitetna agencija, d.o.o., ki je že pred leti na trg stopila z edinstveno bonitetno aplikacijo EBONITETE.SI (s klikom na “bonitete prijava v sistem” lahko preverite promocijski ogled aplikacije).

Prva bonitetna agencija d.o.o. uporablja lastno metodologijo za izračun bonitetne ocene (merjenje bonitete podjetja). Aplikacija omogoča, da podjetje, ki redno preverja poslovne partnerje zniža tveganje svojega poslovanja na minimum. S preverbo bonitete je mogoče tudi (sicer posredno) izboljšati lastno likvidnost.  

Da lahko govorimo o boniteti posameznega podjetja, jo je potrebno najprej izračunati. Več o tem si preberite v naslednjem poglavju.

Priporočljivo branje:

Kako poteka merjenje bonitete podjetja

Merjenje bonitete podjetja ni enostavno opravilo. Kot že omenjeno, ima vsaka bonitetna hiša lastno metodologijo za izračun bonitetne ocene

Napredne bonitetne hiše kot je npr. Prva bonitetna agencija pri izračunu bonitete podjetij upoštevajo vse razpoložljive podatke. To pomeni finančne oziroma “statične” (pridobljene iz finančnih izkazov) kot tudi nefinančne oziroma “dinamične” (pridobljene iz različnih virov) podatke. Končna bonitetna ocena pa združuje obo, statično in dinamično oceno.

Dinamična ocena zajema podatke o tožbah, blokadah, plačilnih navadah in drugem, medtem ko statična ocena temelji na bilančnih podatkih.

Podrobneje se statična ocena določi na podlagi posebej izbranih finančnih kazalnikov, katerih vir sta bilanca stanja in izkaz poslovnega izida podjetja. Na podlagi izračuna izbranih kazalnikov se podjetje uvrsti v posamezen razred.

Dinamična ocena pa temelji na “mehkih”, torej hitro spremenljivih kategorijah, ki se redno osvežujejo in omogočajo hitro prepoznavanje potencialnih tveganj – še preden se negativni trendi pokažejo v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida podjetja.

Ali odkup terjatev in faktoring pripomoreta k boljši likvidnosti podjetja?

Odgovor na omenjeno vprašanje se glasi “da”. Pri tem je potrebno poudariti, da redna spremljava bonitet poslovnih partnerjev ni dovolj. Izjemno pomembno je tudi natančno in redno izvajati upravljanje terjatev.

Priporočljivo branje: 

Učinkovito upravljanje terjatev pomeni, da podjetje beleži evidenco o zapadlosti računov, ki jih za prodano blago in/ali storitev izdaja svojim kupecm. Ob tem mora skrbeti za to, da kupci ostajajo visoko motivirani in v primeru odobritve odloga plačila, slednji terjatve poravnajo v dogovorjenem roku.

Odlog plačila že sam po sebi lahko predstavlja morebitne težave podjetja, ki je prodalo blago in/ali storitve na odložen rok plačila. Odložen rok plačila pomeni, da podjetje šele čez 30, 60, 90 ali več dni prejme plačilo za dobavljeno blago in/ali opravljene storitve. Dolgo čakanje lahko povzroči likvidnostni primanjkljaj, saj podjetje samo morda nima sklenjenih tako dobrih plačilnih pogojev z lastnimi dobavitelji.

Pa vendar obstaja rešitev, ki ju v svojem bistvu skrivata finančni storitvi, imenovani “odkup terjatev” in “faktoring”. Odkup terjatev pomeni prodajo vseh nezapadlih terjatev v upanju, da v čim krajšem roku prejme sveža denarna sredstva, s pomočjo katerih lahko ohranja lastno likvidnost. Pri odkupu terjatev gre praviloma za enkraten dogodek.

Po drugi strani pa faktoring pomeni prodajo vseh nezapadlih terjatev do enega ali več kupcev na daljše časovno obdobje. Faktoring lahko zaradi tega štejemo med “dolgoročne vire financiranja”, saj omogoča, da podjetje dalj časa prodaja terjatve in s pomočjo tega financira lastno poslovanje. To ji omogoča, da plačilo za prodano blago in/ali storitev prejme v krajšem časovnem obdobju in ne šele čez 30, 60, 90 ali več dni. Več o faktoringu si preberite v prispevku “Kaj je faktoring in zakaj ga podjetja pogosto koristijo”?

Sklepna misel

Tekom zapisa smo ugotovili, kako pomembna je redna spremljava bonitete kupcev kot tudi merjenje bonitete podjetja. Dodatno pozornost smo namenili tudi pomembnosti procesa za upravljanje terjatev, ki predstavlja osnovo za učinkovito poslovanje podjetja. 

Viri:

1 – Bonitete podjetij na Prvi finančni agenciji

2 – Bilanca stanja na Matija Zajšek

3 – Odkup terjatev na Kolektim.si

4 – Faktoring/factoring na Matija Zajšek.com

Related Post